MODEL ŠTIRIH VIROV KRITIČNE PISMENOSTI

Pristopov k razvijanju kritične pismenosti je veliko. Eden bolj razširjenih je pedagoški model, ki sta ga razvila Freebody in Luke, ki kritično pismenost razvija skozi štiri dimenzije. Ključnega pomena je, da si ob soočenju s tekstom, ob branju ali ustvarjanju, znamo postavljati ustrezna vprašanja, ki nam odstirajo tančice manipulacije:

1. Streti kodo
Da bi se lahko nekega teksta lotili, moramo najprej prepoznati na kakšen način so vanj vpisana ali zapisana sporočila. Teksti so danes zelo raznoliki, in le redko beremo le zapisan jezik, pogosto se namreč v tekstih prepletajo jezik, slike, v digitalnih tekstih pa tudi zvoki in gibanje različnih elementov, ki vsi skupaj prispevajo k oblikovanju pomena. To pomeni, da moramo razvijati zmožnosti dekodiranja tekstov, poznavanja osnovnih značilnosti in zgradbe tekstov, torej abecedo, besede, strukturna pravila in vzorce, glede na tip besedila pa tudi druge značilnosti, npr. zvoke ali druge simbole. Primeri vprašanj, ki si jih na tej ravni lahko zastavljamo so:


Kako se lahko lotim branja?

Kakšna pravila in vzorci tvorijo besedilo?

Kakšno vlogo imajo besede, kakšno slike, kakšno zvoki, ect..?

Kakšen je odnos med sliko, zvoki in drugimi znaki (v primeru multimedijskega besedila)?

Na kakšen način lahko dekodiram sporočilo?


2. (So) Ustvariti pomen
Ko nek tekst pritegne našo pozornost, se spontano vprašamo, kaj pomeni? Določene vidike hitro prepoznamo, vidimo, da gre na primer za oglas, potem si plast za plastjo oblikujemo razumevanje sporočila glede na okoliščine in osebne izkušnje. Informacije in sporočila v tekstu primerjamo z drugimi teksti, z lastnimi izkušnjami in razvijamo hipoteze o tem, kakšen je pomen. Ko ustvarjamo nek tekst in z njim poskušamo oblikovati sporočilo oziroma komunicirati, je proces zelo podoben. Da bi bili uspešni pri ustvarjanju pomena, je potrebna refleksija lastnih izkušenj in znanja, ki ga pri tem uporabimo, zavedati se moramo, da naš pogled ni objektiven, ampak zmeraj posledica našega mesta v svetu. Primeri vprašanj, ki nas pri tem vodijo so:

Kaj lahko o tekstu sklepamo na prvi pogled?

Katere besede ali fraze izstopajo?

Me tekst nagovarja? Kako?

Komu je tekst namenjen?

Kakšno sporočilo hoče avtor teksta posredovati?

Kakšne so moje izkušnje in znanje s tega področja?

Kaj je ključna ideja teksta?

Kakšna čustva imam ob branju?


3. Smiselno uporabiti
Ko smo si ustvarili neko sliko o tem, kaj tekst pomeni, je naslednji korak vprašanje, ali lahko in kako ga lahko uporabim v vsakdanjem življenju? Da bi tekste smiselno uporabili, brali ali ustvarjali si moramo dobro razjasniti njihov namen. Tekste namreč zmeraj uporabimo ali ustvarjamo z določenim namenom, v določenem kontekstu. Da bi smiselno uporabili tekst je potrebno upoštevati, da se jezik spreminja glede na kontekste, namen in občinstvo, ob tem razmisliti tudi kakšna družbena razmerja tekst ustvarja ali je vanje vpet. Za to potrebujemo znanje o določenih kulturnih in družbenih funkcijah, in se zavedati, da te funkcije oblikujejo strukturo teksta, način nagovora in stopnjo formalnosti. Razsoditi moramo in se glede na to odločiti, kakšen tekst bomo uporabili in kako. Primeri vprašanj, ki si jih ob tem lahko zastavljamo, so:


Kakšna oblika teksta je to?

Kakšen namen ima tekst? Kako to vem?

Kako bi se njegova oblika spremenila, če bi ga poskusil uporabiti v drugačnih okoliščinah, z drugačnimi nameni?

Kaj lahko s tem besedilom naredim tukaj in zdaj?

Kakšne so možnosti in alternative rabe takega besedila?


4. Kritično analizirati in preoblikovati
Zmožnost analize in kritike besedila, ob zavedanju, da besedila niso nevtralna in da predstavljajo določen pogled na svet, druge pa zanemarijo, da vplivajo na naše ideje in predstave, ter da lahko v besedila podvomimo, smo kritični in jih tudi preoblikujemo na nove in različne načine. Kritično analizirati in preoblikovati tekst, tako da razumemo in delujemo glede na vednost, da teksti niso nevtralni in da predstavljajo določen pogled na svet, druge pa zanemarijo, da vplivajo na naše ideje in predstave, ter da lahko v njihovo obliko in diskurz podvomimo, smo kritični in tekste tudi preoblikujemo na nove in različne načine. Vprašanja, ki jih postavljamo pri razvijanju te vloge se nanašajo na to kako teksti oblikujejo spol, različne družbene vloge, kulture, rase, podobe otroka, mladostnika, politika itd. Pogledamo kaj določeni teksti izpustijo in kaj poudarjajo. Razsojamo posredovana sporočila in spodbujamo otroke, da na novo napišejo določene tekste, pravljice, reklame, popevke.Primeri vprašanj, ki nam odpirajo to dimenzijo kritičnosti:

Kdo bi bral to besedilo kot samoumevno in neproblematično, kaj so njegove vrednote in interesi?

Ali so v tekstu uporabljeni stereotipi?

Kaj so dejstva in kaj ne?

K čemu me tekst napeljuje?

Kaj poskuša besedilo doseči pri meni? Zakaj?

Kdo bo z branjem tega besedila pridobil?

Kateri glasovi, položaji in motivi so vključeni v besedilo? Kateri so odsotni in prikriti?

Kakšen učinek ima tekst name in na družbo?

Kako lahko tekst spremenim in ga drugače uporabim, z boljšimi učinki?