O KRITIČNI PISMENOSTI MLADIH
Vsebine, ki jih najdete na spletni strani smo pripravili v oporo tistim, ki si prizadevate pri mladih razvijati kritičnost v odnosu do informacij, sporočil in tekstov, ki poskušajo usmerjati njihova življenja ali jih mladi ustvarjajo sami. Zanima nas kritičnost, ki jo odlikuje etična občutljivost in odgovornost do sočloveka, živali in narave, predvsem pa, ne le da mislimo, ampak tudi delujemo tako, da svet spreminjamo na boljše.Informacije in sporočila se danes na vsakem koraku vsiljujejo v naša življenja, v obliki slik, zvokov, tradicionalnih in digitalnih tekstov. Teksti, kakršnikoli že, pa niso nikoli nevtralna ali objektivna slika resničnosti, zmeraj imajo namen in so izraz, ki ga je nekdo v nekem prostoru in času oblikoval. Tisti, ki je tekst ustvaril, v njem zmeraj pusti svoj odtis, svoj pogled na svet, svojo identiteto, pa tudi bolj ali manj izražen namen. V vsakdanjem življenju nas, ne da bi jih iskali sami, dosežejo teksti, v katere se pogosto vrine prav poseben namen, in ne da bi ga tisti, ki je tekst ustvaril nujno opazil. Na primer, oglase ustvarjajo ljudje, ki se ne zavedajo ideoloških vidikov, ki jih s svojim tekstom posredujejo posamezniku. Svoje delo pogosto upravičijo z besedami, da le privlačno predstavljajo izbiro, ki jo ima svobodni posameznik na voljo. A možnost izbire sodobnega človeka ima dva obraza. Zagotovo je pozitivno, da lahko z izbirami sami krojimo svoje življenje, temni obraz izbire pa je, da je postala prisilna in vse manj svobodna- odločamo se po diktatu zahtev kapitala, odgovornost za posledice odločitev pa prevzemamo nase. Prepričanje, da je posameznik povsem sam odgovoren za to kako bo potekalo njegovo življenje, je zmotno. (Salecl 2011) V skrite zahteve potrošništva, kot najširše plasti interesa poznega kapitalizma, so najbolj nemočno vpeti prav mladi. V občutljivem procesu oblikovanja identitete in strastnega iskanja smisla, se vpletejo želje, ki niso njihove ampak jih vsiljuje predvsem potrošniška ideologija. Biti kritičen do tekstov, sporočil in informacij je zagotovo eden najpomembnejših ciljev vsakršnega izobraževanja mladih, tako formalnega kot neformalnega.
Svet se spreminja |
družbeno kulturno |
tehnološko |
ekonomsko |
- Spremenjene družbene strukture, razmerja med revnimi in bogatimi
- Vse večja kulturna raznolikost
- Povečan vpliv marketinga na širjenje idej in produktov z uporabo multimedijev
- Povečan vpliv medijev na družinsko življenje, prosti čas, delo, ...
|
- Nove informacijske in komunikacijske tehnologije
- Pismenost ni več vezana le na tisk
- Vse večja raba slik in drugih semiotičnih sistemov v vseh segmentih življenja
- Vpliv tehnologij na ekonomsko in kulturno globalizacijo
|
- Potrebe po novih pismenostih v hitro prehodnem in spreminjajočem se poklicnem življenju
- Ekonomija utemeljena na jeziku in reprezentacijah
|
V tej luči želimo pismenost v projektu izpostaviti kot eno pomembnih torišč, kjer se srečujejo različne dimenzije razvoja mladih, od jezikovnega, osebnostnega do socialnega in kulturnega. Pismenost se dogaja z jezikom in v jeziku, ki je temeljno orodje posameznikov in družb za vzpostavljanje medsebojnih odnosov in odnosa do sveta oziroma realnosti. Zato razvijanja pismenosti pri mladih ne gre omejevati zgolj na standardizirano merljive spretnosti in zmožnosti oz. kompetence, temveč ga moramo razumeti širše, kot angažiran odnos, ki je predpogoj družbene participacije in sodelovanja med ljudmi. V jedru problematike razvijanja pismenosti je odnos do teksta s katerim vzpostavljamo odnose avtoritete, ki disciplinira zelo različne ravni življenja posameznika. Teksti mladim ponujajo modele identifikacije, vsebine o katerih je vredno razmišljati, resnice o dogodkih in procesih v svetu. Tako prihaja do nereflektiranega prenosa sporočil, predstav in vrednot.
Namen s katerim bomo razvijali kritično pismenost pri mladih je:
- da se bodo zavedali samoumevnosti, s katero večinoma sprejemamo množico sporočil in jo znali ponekod nadomestiti s previdnostjo in pozornostjo do ciljev le-teh;
- da bodo razvili kritični vpogled v to, kako različna besedila, predvsem pa svet medijev, oblikuje njihove svetove, kulture in identitete na vpliven, prodoren, subtilen, pogosto prikrit način;
- da bodo znali uporabiti besedila kot družbena orodja na načine, ki jim omogočajo preoblikovanje teh istih svetov;
- da bodo z novim razumevanjem in znanjem, spodbujeni za dejavno, angažirano in ustvarjalno posredovanje svojih vrednot in dojemanja sveta v neposrednem družbenem okolju, da bodo torej pridobili tako orodja in znanje kot motivacijo postati aktivni državljani.
Cilj našega dela je angažiranost mladih v procesih demokratične participacije, torej ustvarjanje možnosti enakopravnega, predvsem pa pravičnega dostopa do in sodelovanja na vseh ravneh družbenega življenja. |