Komentar
Delavnico sva izvajalki izvedli za skupino učencev, ki sodelujejo v otroškem parlamentu na osnovni šoli. Ker je tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2010/2011 vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika, je bila delavnica že v osnovi vsebinsko k temu naravnana.Namen otroškega parlamenta je vzgajati otroke in mlade za aktivno sodelovanje, vključenost in udeležbo povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve, ki zadevajo tudi njih. Tokratna delavnica je za izvajalki predstavljala izziv posebne vrste, saj sta jo prvič izvajali z mlajšimi učenci. Udeleženci so bili namreč stari od 9 do 13 let. Delavnico sta glede na njune dotedanje izkušnje morali spremeniti in prilagoditi časovno in vsebinsko, da je bila lažje razumljiva. Kot zmeraj sta pri izvedbi delavnice sledili didaktičnim korakom Kritične pismenosti, ki sta jih tokrat prilagodili in skrajšali.



Prvi korak: »Vstop skozi čute«
Prvi korak vključuje dejavnosti skozi katere se vsi udeleženci delavnice med seboj najprej spoznajo, in dejavnosti s katerimi vzbudimo zanimanje za posamezno problematiko, lahko pa jo skozi pogovor skupno še bolj podrobno izberemo. Najučinkovitejše orodje v tej fazi je uporaba umetnosti (glasba, film,…) ali drugih raznolikih multimedijskih materialov (različne reprezentacije kulturnega miljeja mladih) preko katerih »odpremo čute« in povečamo občutljivost udeležencev. Pomembno je, da v duhu »mnogoterih inteligenc« vzpodbudimo ne le kognitivne ravni ampak tudi afektivno raven. Uvodoma sta se predstavili izvajalki in pojasnili namen delavnice. Vse udeležence sta povabili, da se predstavijo in povedo, kaj najraje počnejo v prostem času. Otroci so povedali, da v prostem času najraje skrbijo za svoje domače živali, obiskujejo športne aktivnosti ali uporabljajo internet. Ker je bil starostni razpon udeleženih otrok relativno velik, sta izvajalki morali biti pozorni, da med njimi ni prišlo do zbadanja ali pokroviteljskega odnosa. Debata v skupini se je sprožila, ko so se udeleženci poskušali spomniti različnih informacij, ki nas obdajajo in razmisliti, po kakšnih poteh vse nas te informacije dosegajo. Otroci so povedali, da poleg staršev in šole, največ informacij pridobijo preko interneta in televizije. Izvajalki sta med mladimi udeleženci poskušali vzbuditi zanimanje za posamezno obliko informacij, hkrati pa preko raznolikih materialov spodbuditi mlade, da »odprejočute« in povečajo pozornost in občutljivost za obliko in vsebino informacij. Opazili sta, da sta se med udeleženci povsem nenačrtno ustvarili dve skupini. Na eni strani so skupaj odgovarjali tisti, ki so obiskovali višje razrede, na drugi strani pa tisti, ki so obiskovali nižje. Sledil je ogled televizijskega oglasa, ki sta ga izvajalki že predstavili na prejšnjih delavnicah med mladimi, ki obiskujejo srednjo šolo, zato ju je še posebej zanimalo, kako bodo na ta oglas reagirali mlajši udeleženci.

Televizijski oglas, SIMOBIL: Živi po svoje



Drugi korak: »Znanje za akcijo«
Drugi korak je namenjen pridobivanju novega znanja, saj vsakršno reševanje problemov, ustvarjanje ali zgolj kritično prevpraševanje zahteva podlago v znanju. Pomembno je, da skozi drugi korak udeleženci sami prepoznajo pomen in nujnost pridobivanja novih znanj, kadar želimo na nov, ustvarjalen način delovati v svetu. V tem koraku sta izvajalki na delavnicah s starejšimi udeleženci le-tem razdelili tabelo »Kritična pismenost skozi štiri dimenzije in temeljna vprašanja« za lažjo razgradnjo medijskega besedila. Ker so bili udeleženci tokratne delavnice precej mlajši, sta se odločili, da ta način ni smiseln, zato sta jih skozi razgradnjo oglasa vodili z naslednjimi vprašanji:

• Vam je oglas všeč?
• Kaj bi posebej izpostavili?
• Kaj nam sporoča oglas?
• Kdo v njem nastopa?
• Koliko so stari ljudje, ki v njem nastopajo?
• Koliko starim ljudem je namenjen?
• Ali ga vsi enako razumemo?
• Kdo ne nastopa v oglasu?
• Kaj pomeni dejstvo, da se določene skupine prebivalstva (starejši, Romi, brezdomci) ne pojavijo v oglasu?

Odgovori, ki so jih posredovali otroci, so bili izredno zanimivi. Starejša skupina (12- in 13-letniki) je bila mnenja, da je oglas namenjen otrokom starim 9-10 let, mlajša skupina (9-, 10- in 11-letniki) pa, da je namenjena 16-letnikom.


Tretji korak: »Aktivacija znanja«
Cilj koraka je uporaba pridobljenega znanja in informacij. Z mladimi je torej treba iz pogovora/razgradnje oglasa izluščene ugotovitve predelati na način, da zanje postanejo smiselne in jih prepoznajo kot pomembne, saj so povezane z realnimi življenjskimi situacijami, s katerimi se vsak dan srečujejo.Z razgradnjo oglasa se je tudi v tej skupini skupno ugotovilo, da nagovarja s slogani, ki spodbujajo upornost in nekonvencialnost ter z všečnimi vizualnimi podobami, ki mlade (po mnenju udeležencev zlasti najstnike) spodbujajo k nakupu najnovejšega paketa mobilne telefonije, s čimer jih v bistvu manipulativno vzpodbuja k potrošniškemu načinu razmišljanja in življenja, kar je daleč od spodbujanja upornosti in samostojnega razmišljanja. Preko skupne razgradnje oglasa, v kateri so sodelovali vsi udeleženci, sta bili izvajalki pozorni na integracijo predznanja mladih z novo pridobljenim znanjem (o dotičnem oglasu so se sprva zgolj pogovarjali, da so ugotovili, kaj mladi o njem mislijo, kasneje pa so ga razgradili z vprašanji in se pri tem nanašali na svoje prejšnje pripombe in razmišljanja). Pomemben element tega koraka je tudi upoštevanje izkušenj mladih izven šole.


Zaključek
Z ozirom na dejstvo, da sta izvajalki delavnico prvič izvajali na osnovni šoli, sta jo morali tej starostni skupini primerno prilagoditi in med samim potekom dodatno usklajevati metode dela. Delavnica je bila krajša, saj sta jo zasnovali malo drugače in predvsem želeli tako mlade udeležence spodbuditi zlasti k temu, da razvijejo takšen odnos in pozornost do medijskih sporočil, ki jim omogoča razmišljati o implicitnem namenu le-teh, da znajo ubesediti svoja razmišljanja, da jih znajo reflektirati in v prihodnosti biti pozorni na to, kakšne informacije jih obdajajo, ter jih tudi kritično razdelati.