Pedagoški model

Kritična pismenost

DELAVNICA KRITIČNE PISMENOSTI V SEDMIH KORAKIH

1. korak: VSTOP SKOZI ČUTE

Prvi korak je namenjen temu, da pri udeležencih vzbudimo zanimanje za obravnavano problematiko na način, da ga vpletemo skozi različne čute in ne le skozi racionalno razlago, kaj in zakaj bomo nekaj počeli. V ta namen izberemo dejavnosti, ki vključujejo glasbo, film, slike… umetnost je na splošno zelo dober način, da tudi čustveno pritegnemo mlade k temi in spodbudimo njihovo občutljivost. Pomembno je, da v duhu »mnogoterih inteligenc« vzpodbudimo ne le miselne ravni ampak tudi čustveno, saj je oboje zelo pomembno za osmišljanje sodelovanja v delavnici. Prvi korak zaključimo s pogovorom, v katerem skupaj opredelimo ožjo temo ozirom problem na katerega se bomo z dejavnostmi odzvali.


2. korak: PO NOVO ZNANJE

Drugi korak je namenjen pridobivanju novega znanja, saj vsakršno reševanje problemov, ustvarjanje ali zgolj kritično prevpraševanje zahteva podlago v znanju. Udeležence bomo vodili pri identifikaciji, katera znanja potrebujejo in pri pridobivanju novih znanj. Skupaj poiščemo vire ali sogovornike, ki o problematiki veliko vedo. Za razvijanje kritične pismenosti lahko uporabimo model štirih virov ali druge pristope razvijanja kritične pismenosti. Predstavimo in aktivno uporabimo orodje za kritično analizo tekstov. Pomembno je, da v procesu udeleženci prepoznavajo pomen in nujnost pridobivanja novega znanja, kadar želimo na nov, ustvarjalen način delovati v svetu.


3. korak: PREIZKUŠANJE ZNANJA

Cilj koraka je uporaba pridobljenega znanja in informacij in načrtovanje odziva na problem, ki ga obravnavamo. V ta namen oblikujemo dejavnosti, kjer lahko skozi različne vidike uporabijo in preizkusijo pridobljeno znanje in informacije, da te zanje postanejo smiselne in jih prepoznajo kot pomembne, saj so povezane z realnimi življenjskimi situacijami. Te dejavnosti so lahko nadaljnje raziskovanje in zamišljanje kako bomo delovanje v svetu (onkraj organizacije, šole, ect).

Te dejavnosti naj odlikuje:

  • osredotočenost na integracijo predznanja mladih z novo pridobljenim znanjem;
  • inkluzivnost, kar pomeni, da je dejavnost oblikovana tako, da sodelujejo vsi mladi, upoštevajoč njihove različnosti;
  • navezovanje na življenje v vsakdanjem življenju ter
  • pripovedovanje, na primer pripovedovanje zgodb na način, da prej pridobljeno znanje mladi skozi osebno pripoved ali kak drug izraz povežejo z življenjem.



4. korak: V DIALOG

Namen koraka je spodbujanje pogovora oziroma vstopanja v dialog, iskanje sogovornikov in izmenjava pogledov med različnimi posamezniki ali skupinami, ki so na tak ali drugačen način del obravnavane problematike. Pomembne cilj tega koraka je razvijanje zmožnosti dialoga, tako z vidika spoštljivega in učinkovitega izražanja stališč, kot poslušanja in navezovanja na druge. Načrtujemo dejavnosti, ki podpirajo dialog na različnih ravneh med vsemi udeleženci in sogovorniki, ki smo jih povabili ali poiskali. Vsi udeleženci so aktivni v obeh vlogah, tistega ki izraža svoja stališča in tistega, ki posluša in se spoštljivo navezuje na drugega. Pri tem koraku smo pozorni tako na dimenzijo mladostnikovega izražanja, kot tudi njegove zmožnosti poslušanja drugega. Oblikujemo dejavnosti, ki podpirajo dialog med vsemi udeleženci.


5. korak: PRIPRAVA ZA DELOVANJE

Pomen petega koraka je, da udeleženci načrtujejo in pripravijo vse potrebno za delovanje v realnem okolju (npr. produkcija materialov za komunikacijsko kampanjo, …), pri čemer na ustvarjalen način uporabijo nova znanja in jih usmerijo v produkcijo s katero bodo angažirano participirali oz. sooblikovali okolje v katerem živijo in je zanje pomembno.Pomembno je, da skušamo znotraj skupine poiskati zmožnosti in talente za posamezne naloge, ki smo jih načrtovali. V vsaki skupini se zmeraj najdejo skriti ali manj skriti talenti za pisanje, za vizualno ustvarjanje…. Pomembno je, da vsak v skupini prispeva po svojih zmožnostih in da nihče ni izključen ali njegovo delo manj vredno. Hkrati je zelo kompleksen korak, saj moramo natančno razmisliti o kontekstu in o vseh na katere bi naše delovanje lahko učinkovalo oziroma jih vpletlo. Resno moramo razmišljati o morebitnih negativnih posledicah načrtovanega delovanja.


6. korak: DELOVANJE V SVETU

Šesti korak je izvedba dejavnosti, akcije, ki smo jo pripravili v petem koraku. Namen tega koraka je, da razvijamo etični in politično odgovornost do sveta v katerem živimo. Odgovornost razumemo kot etično vrlino, ki nas usmerja k temu, da smo pozorni in skrbni in se odzovemo na človeka, družbo, živali in naravo.


7. korak: REFLEKSIJA KOT POT NAPREJ

Pomen sedmega koraka je nujnost refleksije in prevzemanja odgovornosti za izpeljano dejavnost, soočanje z odzivi, lastnimi napakami, zdrsi, predvsem pa uspehi. Delavnica naj se zaključi z novimi načrti, ki so na podlagi pretekle izkušnje bistveno izboljšani- in to z lastnim znanjem in trudom.

 



Delavnice razvijanja kritične pismenosti smo v projektu izvajali po metodičnem modelu poti sedmih korakov (Štirn idr. 2007), ki združuje temeljna načela izkustvene pedagogike, ki smo jo prepletli z načeli in vrednotami kritične pedagogike.

 

Primeri izvedenih delavnic

Utrinki z delavnic

Delavnica 1Delavnica 2

logotipi

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinikovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.«



  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  02 300 68 50
  041 481 246

  MISC INFOPEKA
  Pekarna-magdalenske mreže
  Ob železnici 8
  2000 Maribor